NOVICE (tekoče leto)

LETO 2026

5. september, 2026

Urnik verouka

Ko se obnovi cerkev, se obnovi tudi srce skupnosti

Slovesni blagoslov obnovitvenih del v cerkvi sv. Jurija na Izlakah

»Če Gospod hiše ne zida, se zaman trudijo njeni zidarji.«
Ps 127,1

Nekatere stavbe niso samo stavbe. So domovi spominov, molitev, srečanj in pomembnih življenjskih trenutkov. Takšna je tudi naša župnijska cerkev sv. Jurija na Izlakah.

Že stoletja stoji na griču nad našim krajem in tiho pripoveduje zgodbo generacij, ki so se v njej zbirale. V njej so ljudje prejemali zakramente, se veselili, žalovali, prosili in se zahvaljevali. Tu so se srečevali otroci, starši, stari starši in njihovi predniki. Cerkev sv. Jurija zato ni le del naše kulturne in zgodovinske dediščine – je predvsem naš skupni duhovni dom.

Leta 2025 je Župnija Izlake praznovala 60 let svojega obstoja. V tem jubilejnem času pa je dozorela tudi velika odločitev: naš skupni dom je potreboval novo skrb, pozornost in obnovo.

Velika odločitev in veliko delo

Leta 2024 je Gospodarski svet Župnije Izlake skupaj z župnikom Janezom Mihelčičem sprejel odločitev, da pristopimo k obsežni obnovi notranjosti župnijske cerkve.

Dela, ki so bila sprva načrtovana kot potrebna prenova posameznih delov cerkve, so se med izvajanjem pokazala kot še zahtevnejša. Obnova je zajela nova kamnita tla, električne inštalacije, ozvočenje, sanacijo sten in nov oplesk, nove klopi, ureditev odvodnjavanja ter obnovo in nadgradnjo orgel.

Vsak korak je zahteval veliko načrtovanja, strokovnega znanja, potrpežljivosti in tudi zaupanja. Za zidovi, tlemi, klopmi in orglami pa je bilo nekaj še pomembnejšega – veliko ljudi, ki jim ni bilo vseeno za našo cerkev.

Kamen za kamnom, roka za roko

Ko danes stopimo v cerkev, najprej opazimo njeno novo podobo. Novi naravni kamen na tleh s čudovitim motivom Jurjevega križa, ki ga je zasnoval Milan Razboršek, daje prostoru posebno dostojanstvo.

Opazimo nove klopi iz orehovega lesa. Njihova podoba se navezuje na klopi, ki so nekoč že stale v naši cerkvi. Po ohranjeni stranici stare klopi so bile izdelane nove, pri katerih se je sodobna tehnologija srečala z ročnim rezbarskim delom. Vsaka od njih je tako na svoj način unikatna.

Toda najlepše pri vsem tem je, da obnova ni izbrisala spomina na preteklost. Nasprotno – poskušala ga je ohraniti in mu dati prostor v prihodnosti.

Tudi sanacija sten je razkrila, koliko skritega dela je bilo potrebno. Vlaga, ki se je skozi leta nabirala v stenah, je zahtevala temeljito sanacijo. Urejeno je bilo tudi odvodnjavanje okoli cerkve, da bi jo bolje zaščitili pred nadaljnjim propadanjem.

Obnovljene so bile električne napeljave in urejeno novo ozvočenje, da bo cerkev lahko tudi v prihodnje prostor skupnega bogoslužja, petja, poslušanja Božje besede in molitve.

Da bo v naši cerkvi ponovno zadonela glasba

Posebna zgodba obnove so naše orgle.

Njihova osnovna zasnova sega v leto 1900, ko jih je izdelal orgelski mojster Peter Rumpl. V več kot stoletju so doživele različne spremembe in predelave, tokratna obnova pa jim je vdihnila novo življenje.

Orgle so bile očiščene, povečane in tehnično posodobljene. Dobila so dva manuala, novo sapnico, štiri nove registre, nov dvomanualni igralnik ter novo mehansko trakturo. Po čiščenju, intonaciji in uglasitvi so ponovno pripravljene, da s svojim glasom spremljajo naše bogoslužje in praznike.

Projekt je vodil in strokovno izvedel Aleš Razpotnik z ekipo izlaških faranov. Posebno hvaležnost si zasluži tudi podjetje Orglarstvo Močnik iz Cerkelj na Gorenjskem, ki je podarilo igralnik, sapnico in nove registre.

In morda je prav glas orgel najlepša prispodoba celotne obnove: nekaj starega, kar je bilo vredno ohraniti, je z novo močjo ponovno zadonelo.

Obnova, ki presega zidove

Takšen projekt ne nastane čez noč in ne more biti delo enega človeka.

Pri obnovi so sodelovali številni mojstri, strokovnjaki, farani in dobrotniki. Nekateri so prispevali svoje znanje in delo, drugi finančna sredstva, tretji svoj čas, pomoč, spodbudo ali molitev.

Vsak prispevek je bil pomemben.

Zato je obnovljena cerkev tudi znamenje naše skupnosti. Spominja nas, da je mogoče velike stvari narediti takrat, ko stopimo skupaj in vsak doda svoj kamenček.

Obnova je bila izvedena v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije ter s pozitivnim mnenjem pristojnih svetov Nadškofije Ljubljana.

Dan zahvale in blagoslova

7. junij 2026 bo v zgodovini naše župnije ostal zapisan kot poseben dan.

Po letih načrtovanja, dela, usklajevanja, skrbi in pričakovanja smo lahko pogledali naokrog in rekli: uspelo je.

Na ta dan smo se zbrali pri slovesni sveti maši, pri kateri je obnovljena dela v naši župnijski cerkvi sv. Jurija blagoslovil ljubljanski škof dr. Franc Šuštar.

Blagoslov ni bil le slovesen zaključek gradbenih in obnovitvenih del. Bil je predvsem trenutek zahvale.

Zahvale Bogu za vse, kar smo lahko naredili.
Zahvale za vse ljudi, ki so bili del te poti.
Zahvale za našo župnijsko skupnost.
In zahvale za cerkev, ki nam je bila zaupana.

Ko smo na ta dan ponovno stopili skozi vrata naše cerkve, smo vanjo vstopili z nekoliko drugačnimi očmi. Morda smo bolj kot kadar koli prej začutili, da je to res naš skupni dom.

Za generacije, ki prihajajo

Obnova cerkve ni nikoli samo obnova zidov, tal, klopi ali orgel.

Je dejanje skrbi.

Skrbi za dediščino, ki smo jo prejeli od tistih pred nami, in odgovornosti do tistih, ki bodo prišli za nami.

Nekoč bodo v teh klopeh sedeli otroci naših otrok. Po teh tleh bodo hodili novi rodovi faranov. Iz orgel bo ponovno zadonela glasba ob praznikih, krstih, porokah in drugih pomembnih trenutkih. V cerkvi bodo gorele sveče, odmevale molitve in se nadaljevala zgodba naše župnijske skupnosti.

In prav zato je vredno.

Ob zaključku obnovitvenih del izrekamo iskren in globok hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri obnovi naše cerkve.

Hvala za vsako opravljeno uro dela.
Hvala za vsak dar.
Hvala za vsak nasvet in dobro besedo.
Hvala za potrpežljivost in razumevanje.
Hvala vsem, ki ste pomagali s svojimi rokami.
In hvala vsem, ki ste našo obnovo spremljali in podpirali s svojo molitvijo.

Naj bo prenovljena cerkev sv. Jurija še naprej kraj, kjer bomo skupaj rasli v veri, se srečevali v veselju, iskali tolažbo v težkih trenutkih in z zaupanjem izročali svoje življenje Bogu.

Naj ostane dom, odprt za vse.

In naj nas pogled na obnovljeno cerkev vedno znova spomni, da največje stvari nastajajo takrat, ko jih gradimo skupaj – z delom svojih rok, z darom svojega srca in z zaupanjem v Boga.

Soli Deo gloria – Bogu bodi slava.